Smo sredi vročega poletja. Dan je dolg, sonce pritiska, lahko hodiš bos …
No, za naše Zimzelenke nisem ravno prepričana, da tekajo naokrog bose, lahko pa bi, saj imamo počitnice.
Zdaj je čas, da si naberemo novih moči, kaj novega doživimo, srečamo starega znanca, gremo na izlet, mogoče v toplice, na morje … In potem, v septembru, bomo imele snovi za najmanj dve zanimivi srečanji.
Ja, prej, do počitnic smo pa pridno delale. Letos smo imele dvajset rednih srečanj in še osem “drugih dejavnosti”. Med temi moram prav gotovo izpostaviti našo imenitno “literarno čajanko” z naslovom PREŠERNE S PREŠERNOM v Škofji Loki pri Vrtnicah.
***
Danes nadaljujem s pisanjem, do tule pa sem napisala 2. avgusta, ko sem prav med pisanjem dobila nepričakovano, žalostno sporočilo, da nam je umrla Vera. Kar umrla je … Pa se je tako dobro držala po operaciji, se še utrjevala v toplicah, zdaj je bila spet doma …
Nič več ne bom naštevala naših dejavnosti. Zdaj ni primerno.
Zdaj povem samo še to, da smo eno Zimzelenko letos že izgubile.
Naša Ivanka P. nas je zapustila v maju, ko je ravno dobro dopolnila 87. leto. Z nami je bila prav od začetka, torej trinajst let.
Vem, tako je življenje, sprejeti moramo tudi to, da listi odpadajo. A okus je grenak, dolgo smo že skupaj in navezale smo se druga na drugo …