Zagotovo smo!
Prvič – zdaj imamo že 13 let (na različne podlage seveda),
drugič in tretjič – v zadnjih treh mesecih smo imele kar dve praznovanji, slavile smo namreč dve častitljivi 90-letnici.
Ne morete si misliti, kakšni roži sta še vedno tidve naši slavljenki. Obe sta se nam pridružili takoj na začetku in Marica je še vedno čisto naša, Mici pa je žal sedaj na Bokalcah.
Samó!
Me smo Mici od tam neko popoldne lepo odpeljale na Brezovico in smo se prav fino imele. Je bila vesela, prav zares. Mastile smo se z odličnimi “pohanimi piškami”, po katerih je gostilna “Pr’ Kopač” tudi poznana.
Naša Marica je najraje blizu dóma, zato smo praznovale kar “v menzi”. Tokrat pa, na njeno željo, “ajmoht” in žganci. To pa zato, ker je imela čez dva dni prav tu predvideno tudi domačo “fešto”, pa da je malo razlike …
Obema smo pripravile nekaj veselja tudi s prav srčkanima in (mmm) okusnima torticama. Ena je dobila sončnico, lepo rumeno z rjavimi semeni, druga pa čokoladni srček z rdečo vrtnico.
In še enkrat, obe sta nam za zgled. Tako živahni, tako dobrovoljni sta.
“Biti moraš z malim zadovoljen in vesel, če si zdrav,” večkrat pove naša Marica.
Še na mnoga leta, naša draga Mici!
Lepo smo praznovale ... Vse najboljše, draga naša Marica!