Zimzelenke smo po daljšem času spet praznovale rojstne dneve “zunaj”. Tokrat dobesedno zunaj, na svežem zraku, s pogledom na zeleni gozd in grmičevje, na cvetoči travnik, grmovnice in prelepe rože ob hiši. Glej no, kakšen sveže zelen asparagus! Moji doma niso tako bogati. Asparaguse imam v mislih.
Torej, bile smo zunaj, vendar lepo spravljene pod čisto pravo streho in udobno sedeče okrog velike, trdne, lesene mize.
Pa zadiši. Oj, kako zadiši! Kaj le?
Čevapčiči seveda. In še nekaj drugih mamljivih mesenih delcev.
Že dolgo jih nisem jedla. Čevapčičev. Nekako niso več v modi, se mi zdi. Ampak takole zunaj, ko rahlo pihlja vetrc, ko začutiš najprej prijeten vonj po dimu, potem pa …
Takole. Če hočemo jesti tiste prave, kliknimo tukaj!
Naj zaključim. Bilo je prijetno popoldne. Sveže, drugačno, poživljajoče.
In dišeče. In okusno.