Bi človek mislil, da jih ni več, Zimzelenk, ali kako? Od oktobra nič. Prazno. Luknja.
Ej, Šuštarjeva, kaj je sedaj to? Bomo še kaj brali?
En lep dober dan voščim.
Še smo tukaj, še. In tudi prav pridno delujemo. Samooo, kaj jaz vem … Nekako ni časa ali volje ali kaj …
Ja, in evo, nastala je takale večmesečna luknja.
Bom lepo “na brzino” prelistala svoje zapiske in luknjo poizkusila zapolniti. Saj imam dosti tega za notri. Ni problema.
Pa poglejmo:
Kako vendar, da nisem takoj in nemudoma objavila take novice, kot je obisk skupine ZARJA iz Gorenje vasi pri nas v Železnikih. Pa takooo je bilo fino. Smo šle gledat plavž in smo šle v muzej in v cerkev in smo se pomudile na preurejenem “placu” in pred skulpturo gospoda Plavca, ki je nekoč prijahal po Sori … Tale prijeten obisk se je zgodil oktobra. Da se razumemo: obisk skupine ZARJA in ne gospoda Plavca …
V decembru smo staro leto zaključile s prijetnim prednovoletnim srečanjem.
Januar. Januarja imamo Zimzelenke rojstni dan. Letos smo praznovale že petnajstega. Stane nam je polepšal praznik s citrami. Gospe so pripravile vsaka svoj pisni prispevek.
Januarja je prišla tudi naša prva voditeljica Barbara in obljubila, da bo prišla vsak tretji četrtek v mesecu. Hura!
In še en pomemben dogodek v januarju: Marija je praznovala 80-letnico. Povabila nas je “v menzo”. Lepo smo se imele.
Februar ne mine brez kulturnega praznika. Tudi me smo ga imele. Vse smo sodelovale. In v februarju smo bile tudi v knjižnici na predstavitvi nove knjige gospe Milene Miklavčič.
Marca nas je obiskal fotograf Andrej. Pripovedoval je o zgodah in nezgodah v zvezi s svojim delom. Prijetno ga je bilo poslušati. In še slikal nas je za v Ratitovška obzorja.
Aprila je praznovala 10-letnico skupina Cvetje v jeseni iz Žirov. Z Martino sva bili povabljeni na praznovanje, ki je bilo zelo prisrčno.
Maja pa smo bile še enkrat povabljene “v menzo”. Tokrat je 80-letnico praznovala Poldka. Spet je bilo zabavno. Res se znamo sproščeno poveseliti.
Sem zapolnila luknjo? Sem. Še malo “čez” gleda.