Gledam skozi okno, pozno popoldansko sonce prijetno kuka na balkon, listi trte se pozibavajo v vetru … “Ta hujša” vročina je za danes mimo. Ah, kakšna vročina neki. Tale julij je začel bolj s svežino, morje je menda pohladil kar za okrog sedem stopinj. Pa smo lažje doma, kajne …
Skratka. Hočem povedati, da smo se tudi me s koncem šolskega leta pomaknile za svoja obzidja. Smo pa delale lepo do konca, do zadnjega četrtka v juniju. Na zadnjem srečanju nas je bilo osem, manjkala je torej samo ena. Ja, sedaj nas je vseh skupaj devet. V maju se nam je pridružila nova članica. Dobrodošla!
Srečanje smo zaključile z zabavno igro “vprašanja – odgovori”. Smo se kar nasmejale. Saj vemo. Smeh je zdravilna terapija brez stranskih učinkov. Nekje sem prebrala, da z mimiko obraza, ki jo naredimo, ko se smejimo, delujemo mlajše in bolj privlačno. Kar poglejte, mar ni res?
Mi je pa žal, ker mi je doma zmanjkalo časa, da bi gospe dobile spričevala, kot se spodobi za konec šolskega leta. Polovico mi jih je uspelo pripraviti, sedaj so gotova. Dobile jih bodo septembra, ko se spet vidimo.
No, pri Zimzelenkah imamo nekoliko drugačne obrazce …
