Zadnje čase je pri nas, Zimzelenkah, kar pestro.
Komaj smo sestopile z nebotičnika, že naslednji teden smo šle spet na “rajžo”.
Tokrat le do Podlubnika. Tja smo šle k “Jesenskim žarkom”, izvršiti nalogo, ki smo jo dobile na Sv. Andreju. Torej, naša naloga je bila tej skupini dati novoletna darilca.
Nesle smo jim lepe, v lončke posajene zimzelenčke, ki jih je naša Poldka posadila poleti, takoj, ko smo nalogo dobile. In jih je negovala, zalivala, jim prigovarjala … Vsa pohvala Poldki!
Pri “žarkih” je bilo zelo prijetno, smo se imele lepo, prav zares.
Sredi decembra smo bile spet v Škofji Loki. S skupino “Vrtnice” namreč že tradicionalno, vsako leto, pripravimo skupno prednovoletno srečanje. Enkrat pri nas, drugič pri njih. Kako se pa Olga potrudi pri organizaciji srečanja, res, to je neverjetno. Olga je njihova voditeljica. Sem ji potem poslala mail, “kapo dol.”
Celo majčkena darilca, prilepljena vsaki pod njen stol, smo dobile. Pa zabava, igre, skriti predmet, izmenjava daril, prijeten klepet … Hvala, Vrtnice!
Takole smo ga žvižgale proti koncu leta, novo pa se je začelo žalostno.
Ravno smo načrtovale, kako bomo z Marico praznovale njen 91. rojstni dan. Marica sicer v zadnjem času res ni več prihajala na srečanja, a nam je lani, na praznovanju 90-letnice, razločno povedala, da praznovati bo pa že še prihajala. A se je odločila drugače. Odšla je. Odšla je tja, kjer imamo že Francko, Johanco, Jožico, Ivanko in Vero. Potrte smo, izgubljamo energijo. Toliko let smo bile skupaj, zdaj pa kar odhajajo …
Ja, nič. Táko je življenje. Gremo naprej. Korajža velja!