nje se, ljub’ca, veselim;
iz Ljubljane v druga mesta
kakor ptiček poletim.
Takole je zapel naš véliki Prešeren in tako se je prepevalo tisti četrtek na našem srečanju.
Tisti četrtek po osmem februarju, kulturnem prazniku.
Bilo je zares tako lepo, da so nekaterim, tako so same povedale, stopile dlake pokonci.
Naša ministrica za glasbeno in gledališko umetnost nam je pripeljala gosta.
France Čufar, glasbenik in pevovodja, je bil naš cenjeni gost. Prišel je s kitaro.
In kako sta zapela! Eno kitico on, eno ona, tako kot pač ta pesem gre …
Potem pa še druge pesmi. Pa ták žameten glas …
Komaj smo ukradli nekaj časa, da je povedal še par besed o sebi.
Še kaj, pridi, France, res no …
